Tri minute čez deveto

To, da imam zadnje čase že res hude probleme z jutranjo budilko, ki je preprosto ne slišim, je tudi danes dalo dnevu že na vse zgodaj prav poseben čar, ko sem jaz, tako ljuba zagovornica točnosti na vseh sestankih, zaspala le tega in se prebudila šele ob klicu mene čakajočih. Nisem si še dodobra odgovorila na vprašanje kako mi je to uspelo, že sem hitela, da se tistim trem minutam čez deveto ne bi prištelo še preveč dodatnih.
Tako sem seveda prihitela z rahlo zamudo, srečna ugotovila, da še vedno nisem zadnja, obenem pozabila par stvari, ki jih v tistih nekaj sekundah, ko sem istočasno oblačila hlače in se česala, pač nisem vzela s seboj in se razveselila Špeline kave, ker je v kavni avtomat, ki ne vrača drobiža dala preveč denarja.

http://www.thevalueengineers.com/

Nič kaj posebnega boste rekli, a meni ne nepomembnega. Želim le deliti te tri minute z vami. Tri minute, zaradi katerih bi lahko še cel dan godrnjala, se jezila sama nase in iskala vzroke v budilki, sebi, nizkem pritisku in še čem. Prav vesela sem zanje in za vseh tistih nekaj "pametnih pogruntavščin", ki mi jih je uspelo izpeljati v današnjem dnevu, ker saj veste, po jutru se dan pozna.

Te tri minute so me predramile iz spanja. Če izpustimo tisto v postelji, mislim predvsem na spanje, ko budni sanjamo in tavamo sem ter tja in obenem prespimo na tisoče minut, pa tega niti ne vemo. Spimo v odnosih, spimo med delom, spimo na kavi, spimo ... In ko nas nekaj kar naenkrat prebudi je šok! Prava panika in zmeda na vseh koncih in krajih. Na vsak način bi radi tiste tri minute nazaj, da bi lahko zrežirali za nas idealno zgodbo. A čas teče in hitro se zgodi, da obupani ugotovimo kako smo v navideznem reševanju tistih treh izgubili tudi uro ali dve.
Treh minut čez deveto ni moč spremeniti, lahko pa je ostalih 1437 v dnevu in vseh prihodnjih bogatejših za spoznanje prav teh treh.
In tako spoznaš, da tudi tiste tri niso bile zaman.