Opazujem kako nas je tok popeljal v svet udobja. V svet svobode, kot jo radi imenujemo. Svobodo brez pravil, brez meja, brez obveznosti, brez trpljenja, brez odrekanja ... Pa je to res svoboda?
Svoboda je veliko več. Presega moje želje. Velikokrat egoistične in zastavljene tako, da po najlažji poti pridem do svojega udobja, ki mi pripada. A če bi se zavedali svojega bistva bi spoznali, da je ni večje svobode. In to bistvo je Ljubezen. Iz nje in za njo izhaja moje poslanstvo ali poklicanost, če vam je ljubše. Ljubezen ni egositična, ne more biti. Da, brezmejna je.
Svobodna. Svobodna, ker ve, da je njeno poslanstvo čuvati ta dragocen dar in ga obenem iskati v vsakem človeku ter ga podarjati naprej.
Pot postane lažja. Lažje sprejmeš človeka ob sebi, ker veš, da je njegovo bistvo enako mojemu, le da mogoče te lepote v sebi še ni našel. In tako tudi ob pogledu na življenje, ki se tiho pripravlja na svoj prihod ne moreš mimo te lepote. Mimo tega čudeža brez katerega ne bi bilo mene, tebe, njega.
In tu, dragi moji, ne gre za izbiranje ali je to življenje dovolj popolno, da sem ga pripravljen sprejeti v naročje. Ne gre za iskanje plusov in minusov, če si to življenje, ustvarjeno iz Ljubezni in za Ljubezen, zasluži moj pritrdilni odgovor "da življenju". Ljubezen ne postavlja pogojev. Ljubezen je ali pa je ni, kajti to, da nekomu pritrdim svoj "da", ker ustreza mojim standardom, ne more biti ljubezen. Ljubezen je da, ki ostane da. Za vedno.
Toda najprej se moram zarezti vase in tam najti Ljubezen. Sprejeti jo moram in s tem, ko jo sprejmem, jo dajem.
Mi lahko kdo vzame to svobodo?
Ne, ne more.
In povem vam, popolna je.
 |
| http://poptattoos.com/wp-content/uploads/2015/05/Flock-of-birds-rending-from-a-dandelion-2015.jpg |
